Predsedniška palača

22. aprila 1999 je minilo natanko sto let od dne, ko so se v mogočno ljubljansko palačo na vogalih Prešernove, Erjavčeve in Gregorčičeve ulice v Ljubljani vselili prvi uporabniki. Stavba je bila vseskozi namenjena predstavnikom državne oblasti v Ljubljani. Zdaj v njej domujeta Urad Predsednika Republike in Urad predsednika slovenske vlade.

Zamisel o gradnji palače se je porodila v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja zaradi velike raztresenosti različnih uradov deželne vlade po vsem mestu. Pospešil jo je še ljubljanski potres leta 1895.

Arhitektonsko palača nedvomno sodi med lepše ljubljanske objekte. Projekte je izdelal inženir Rudolf Bauer, gradila pa jo je Kranjska stavbna družba. Pročelje ob Prešernovi cesti krasita sedeči figuri, ki predstavljata moč in zakon, izdelal pa ju je dunajski kipar Josip Beyer. Notranjost stavbe krasijo velike slike Gojmira Antona Kosa z motivi slovenske zgodovine. Največji prostor v palači je bil prvotno kapela, danes velika sprejemna dvorana, ki po svoji arhitektonski zasnovi in opremljenosti predstavlja enega najlepših tovrstnih prostorov pri nas.

V teh stotih letih se znamenita neorenesančna podoba palače niti v notranjosti niti na zunaj ni veliko spreminjala.

Vladna stavba, ki je seveda razglašena za kulturni spomenik, še danes s svojo podobo nedvomno dominira v tem delu Ljubljane.

(Viri: Albert Stradal: Deželna vladna stavba v Ljubljani, Splošni časopis za gradnje, Dunaj, december 1903; Darinka Kladnik: Ljubljanske metamorfoze, Ljubljana, 1991)