J

Drznemo si reči, da se je zgodba o ameriški demokraciji začela v Karantaniji, prvi slovenski državi iz 7. stoletja. Branje pripovedi francoskega zgodovinarja Jeana Bodina o slovenskih obredih ustoličevanja knezov in vojvod ter demokratični ureditvi med ljudstvom in vladarjem naj bi navdihnilo Thomasa Jeffersona pri pisanju osnutka Deklaracije o neodvisnosti.

JEFFERSON, THOMAS (1743-1826)
Starodavni obred ustoličevanja karantanskih knezov in koroških vojvod, ki je potekal v slovenščini in pri katerem so slovenski kmetje predajali pravico do oblikovanja zakonov za svojo skupnost vojvodam, je navdušil slavnega humanista Enea Silvia (Aeneasa Silviusa) Piccolominija, ki ga bolje poznamo ko papeža Pija II. Francoski zgodovinar prava in filozof Jean Bodin, ki ga je navdušila Piccolominijeva neumorna hvala, je podrobno proučil obred in ga opisal kot izvirno idejo za prenos oblasti, ki nima primerjave nikjer na svetu.

Tako torej obstaja prepričljiva dokumentacija o tem, da je to pogodbeno razmerje vplivalo na slavnega moža iz Virginije in da se zgodba o ameriški demokraciji začenja v Karantaniji, prvi slovenski državi iz 7. stoletja. Obredno ustoličevanje karantanskih knezov in vojvodij v tistem času je potekalo v slovenščini do 15. stoletja. Ustoličevanje je pomagalo Jeffersonu, da je razvil teorijo o pravici ljudstva, da izbira svoje vodje, in o oblasti, ki izvira iz ljudstva samega - ideje, iz katerih je črpal, ko je pisal Deklaracijo o neodvisnosti.

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | X | Y | Z | Ž