SLOVENIJA - ZDA

BILATERALNO SODELOVANJE

POLITIKA  TRGOVINA   KULTURA   ZNANOST   ŠPORT   TURIZEM   VOJAŠKO SODELOVANJE

Bilaterala med Združenimi državami Amerike in Republiko Slovenijo

Združene države Amerike so Republiko Slovenijo priznale 7. aprila 1992, 11. avgusta 1992 pa vzpostavili diplomatske odnose.
Veleposlaništvo RS v Washingtonu je bilo uradno odprto z noto MZZ 21. avgusta 1992. Slovenija ima v ZDA še Stalno Misijo RS pri Združenih narodih v New Yorku, Generalni konzulat v New Yorku in ob tem še častne konzulate v Clevelandu, Houstonu in Los Angelesu.

Prvi veleposlanik RS v ZDA je bil dr. Ernest Petrič, sedanji veleposlanik RS v ZDA dr. Dimitrij Rupel je akreditive predal 12. novembra 1997.

Veleposlaništvo ZDA v Ljubljani je 25. avgusta 1992 odprl takratni odpravnik poslov in kasnejši veleposlanik Allan Wendt. Drugi ameriški veleposlanik Victor Jackovich je akreditivna pisma oddal 14. septembra 1995, mandat pa je zaključil februarja 1998. Nova veleposlanica ZDA v RS je Nancy Halliday Ely-Raphael, ki je poverilna pisma predala 2. septembra 1998.

Vizumi
Oktobra 1997 so ZDA vključile Slovenijo v skupino 26 držav, za katere velja dvoletni "Visa Waiver Program", po katerem slovenski državljani ne potrebujejo turističnih ali poslovnih viz za čas bivanja v ZDA, ki ne presega 90 dni. Slovenija je aprila 1993 s sklepom vlade enostransko ukinila vizume za ameriške državljane.

Dvostranski odnosi med državama se uspešno razvijajo na vseh področjih sodelovanja. Kandidiranje Slovenije za sprejem v članstvo v NATO v prvem krogu širitve je močno povečalo prepoznavnost Slovenije v ameriškem establišmentu. V tem času se je še dodatno povečalo tudi zanimanje ameriške administracije za navezavo odprtega političnega dialoga med državama. Slednje med drugim ilustrira tudi porast bilateralnih srečanj na visokem in najvišjem nivoju v zadnjem obdobju.

  • Dvostranski odnosi so po obisku ameriške državne sekretarke Madeleine Albright julija 1997 v Ljubljani prerasli v novo fazo. Takrat začeti pogovori so, po sprejetih madridskih sklepih, označili začetek poglobljenega dialoga in partnerskega odnosa med državama.

  • Obisk namestnika državne sekretarke Strobe Talbotta v Ljubljani (16. marec 1998) je potrdil ameriško pripravljenost za nadaljevanje poglobljenega dialoga in partnerskega odnosa pri obravnavi vprašanj skupnega interesa. V tem kontekstu - kontekstu političnega dialoga in izmenjave mnenj - je ena izmed osrednjih tem dialoga reševanje kriznih problem Jugovzhodne Evrope oziroma na območju nekdanje Jugoslavije. Na tem področju ZDA vidijo v Sloveniji svojega dolgoročnega partnerja in bodočega zaveznika za skupen nastop pri stabilizaciji tega območja.

Pomembnejši dogodki, ki so povezani s kandidaturo
Slovenije za članstvo v NATO:

  • Predsednik Clinton je 30. septembra 1996 podpisal NATO Enlargement and Facilitation Act (NEFA 1996), v katerem je bila Slovenija poleg Poljske, Madžarske in Češke izrecno, čeprav pogojno, imenovana kot ena od prejemnic finančnih sredstev, ki bi bila namenjena dejavnostim za pospešitev prilagajanja standardom NATO. Od 1. januarja 1997 je Slovenija dobila možnost črpanja ameriške finančne pomoči v procesu priprav za polnopravno članstvo v NATO.

  • Konec januarja 1997 je bila predlagana resolucija - znana pod imenom "Roth - Lieberman NATO Resolution", ki je vključevala tudi Slovenijo kot kandidatko za prvo širitev zavezništva.

  • 12. junija 1997 je tiskovni predstavnik Bele hiše McCurry sporočil izjavo predsednika ZDA o ameriški podpori vključitve treh držav v prvem krogu širitve NATO. Podobno izjavo je dal tudi obrambni sekretar ZDA William Cohen istega dne v Bruslju na zasedanju obrambnih ministrov NATA.

  • Senat ZDA je julija 1997 sprejel zakon "National Defense Authorization Act for Fiscal Year 1998" in amandma, ki poimensko navaja Romunijo in Slovenijo kot perspektivni za članstvo v drugem krogu širitve NATO.

  • SECI - Southeastern European Cooperative Initiative - V letu 1996 so ZDA predlagale okrepljeno ekonomsko sodelovanje v JV Evropi, kar bi posledično pripeljalo do večje stabilnosti v regiji. Gre za neformaliziran forum, ki vključuje razne infrastrukturne in ekonomske projekte. Slovenija je marca 1997, z imenovanjem nacionalnega koordinatorja za SECI, postala sodelujoča država v SECI.

  • SEDM - Southeastern European Defense Ministerial - Slovenija od oktobra 1997 sodeluje v dejavnostih SEDM, to je srečanj obrambnih ministrov držav Jugovzhodne Evrope. V okviru sodelovanja obrambnih ministrstev jugovzhodne Evrope je Slovenija od 22. do 24. junija 1998 organizirala srečanje načelnikov generalštabov. Srečanja se je udeležil tudi namestnik poveljnika združenih štabov oboroženih sil ZDA general Joseph W. Ralston.

Pomembnejši obiski slovenskih predstavnikov v ZDA

  • med 23. in 27. aprilom 1994 je bil, v času redne skupščine WB in IMF, na obisku v ZDA minister za finance RS Mitja Gaspari in podpisal Sporazum o vzpodbujanju investicij med vladama RS in ZDA (Sporazum OPIC),

  • predsednik vlade dr. Janez Drnovšek se je 22. oktobra 1995 v Misiji ZDA v New Yorku srečal s predsednikom ZDA B. Clintonom,

  • predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je bil v času med 8. in 10. majem 1996 na delovnem obisku v Washingtonu. Sprejel ga je podpredsednik ZDA Albert Gore; podpisala sta Sporazum o zaščiti in ohranjanju nekaterih kulturnih predmetov in dobrin. Z dr. W. Perryjem, obrambnim sekretarjem ZDA, sta podpisala Sporazum o varovanju zaupnih vojaških podatkov. Na Nitze Advanced School of International Relations v okviru John Hopkins University je dr. Drnovšek s predavanjem in v obsežni razpravi predstavil mednarodni položaj Slovenije.

  • v času od 2. do 7. maja 1997 je bil na delovnem obisku v ZDA predsednik vlade dr. J. Drnovšek. V Washingtonu se je srečal z državnim sekretarjem za obrambo W. Cohenom, svetovalcem predsednika ZDA za nacionalno varnost S. Bergerjem, namestnikom državne sekretarke ZDA Strobe Talbottom. V New Yorku je dr. J. Drnovšek kot predsedujoči odprl predstavitveno konferenco CEFTA, ki je potekala v času med 5. in 6. majem 1997.

  • Predsednika vlade dr. J. Drnovška je 24. maja 1997 na pogovor sprejela državna sekretarka ZDA Madeleine K. Albright.

  • Dne 31. julija 1997 je v imenu predsednika RS M. Kučana veleposlanik dr. E. Petrič izročil donedavnemu obrambnemu sekretarju ZDA dr. Williamu Perryju odlikovanje zlati častni znak svobode RS za zasluge in osebni prispevek pri mednarodnem uveljavljanju Slovenije.

  • dne 22. septembra 1997 sta se v New Yorku sestala predsednik RS M. Kučan in predsednik ZDA B. Clinton. Ob tej priliki je predsednik ZDA Clinton uradno obvestil predsednika RS, da so ZDA sklenile, da Slovenijo "kot prvo nekdanjih komunističnih držav srednje in vzhodne Evrope" vključijo v "Visa Waiver Program".

New York, september 1997
(Foto: BOBO)

 

  • Predsednik vlade dr. Drnovšek je od 3. do 5. novembra 1998 bil na delovnem obisku v ZDA. Srečal se je s predsednikom Billom Clintonom, državno sekretarko Madeleine K. Albright in drugimi vidnejšimi ameriškimi političnimi predstavniki.

 

New York, november 1997
(Foto: BOBO

Pregled pomembnejših obiskov predstavnikov ZDA v Sloveniji

  • 14. januarja 1994 je bila na obisku v Sloveniji veleposlanica ZDA pri OZN M. Albright kot posebna odposlanka predsednika ZDA

  • >dne 6. septembra 1994 je bil v Ljubljani na obisku pomočnik državnega sekretarja Richard Holbrooke

  • v času med 16. in 17. septembrom 1995 je bil na uradnem obisku v Sloveniji ameriški sekretar za obrambo William Perry

  • na obisku v Sloveniji je bil dne 28. marca 1997 podpredsednik senatnega zunanje političnega odbora senator Joseph Biden

  • v času med 24. in 27. majem 1997 je Slovenijo obiskalo 11 članov Predstavniškega doma Kongresa ZDA

  • na delovnem obisku v RS je bil v času med 23. in 24. junijem 1997 nekdanji predsedniški kandidat ZDA senator Bob Dole

  • dne 12. julija 1997 je bila na delovnem obisku v Sloveniji državna sekretarka ZDA Madeleine Korbel Albright

  • dne 16. marca 1998 je Ljubljano obiskal namestnik državne sekretarke Strobe Talbott

  • 22. junija 1998 je Ljubljano obiskal namestnik načelnika združenih štabov oboroženih sil ZDA general J. Ralston